Andrej Tomin: Zlati časi skakalnega športa v Poljanah

(Iz zbornika Naših 30 let; Poljane 2001)

Prof. Andrej Tomin je eden tistih, ki so največ pripevali k poljanskim uspehom na področju smučarskih skokov. V svojem članku pripoveduje o takratnem dogajanju in o svoji uspešni poti športnega pedagoga in organizatorja, katere podlaga je bila nedvomno njegova dejavnost v domačem kraju

V prispevku g. Janka Klobovsa sta nazorno prikazana začetek in izgradnja skakalnice v Predmostu. Ekipi, ki je uspela, da se je skakalnica zgradila, je morala slediti še ekipa skakalcev. Kar precejšnje število fantičev iz Poljan in bližnje okolice se je odločilo za ta zimski šport.

Skakalnica je omogočala skoke nekako od 12 do 32 m. Dolgo časa smo vadili in trenirali sami. Pomagal nam je Jože Strel. Ker smo kar dobro napredovali, smo se vključili v skakalno sekcijo TVD Partizan Gorenja vas.

Tekmovalna oprema je bila dokaj skromna, vendar smo kljub temu začeli hoditi na tekme v Kropo, Soro, Žiri, Logatec, Sebenje, Maribor, Šentvid, Jesenice in Planico. Z leti smo s treningom - vadbo napredovali in dosežki na tekmah so bili vedno boljši.

V letih 1968 in 1969 sem v Poljanah ustanovil prvo skakalno šolo. Poročilo o delu in uspehih te šole sem poslal na Smučarsko zvezo Slovenije in s tem smo se vključili v mrežo in koncept razvoja smučarskih skokov v Sloveniji. V Poljanah je zavladalo med ljudmi pravo navdušenje za smučarske skoke. Skakalne šole se je udeležilo 37 osnovnošolcev iz Poljan in Gorenje vasi.
Vadili smo na treh skakalnicah. Prva je bila na puklu nad kamenskim kozolcem na koncu Poljan (10 - 15m), druga v Predmostu pri Tišlarju (do 20m), tretja pa pri Podbregarju. Prvi dve sta bili narejeni iz snega, tretja pa je bila zgrajena iz lesa po načrtu ing. Stanka Bloudka. V načrtu je bila še izgradnja četrte skakalnice (50m) v Gorenji vasi, vendar žal nikoli ni bila dokončana.

Tekme, ki so bile organizirane v Poljanah, so bile zelo odmevne v vsej Sloveniji, še zlasti pa na Gorenjskem. Skakalnica po načrtu ing. Bloudka je bila resnično dobra in so jo hvalili vsi skakalci, od pionirjev do članov, prav tako pa tudi vsi trenerji, funkcionarji in sodniki, ki so prihajali na tekme v Poljane.
Organiziranih je bilo zelo veliko tekmovanj, tako na društvenem, meddruštvenem, občinskem kot tudi na republiškem in državnem nivoju. Prva tekma je bila organizirana 20.3.1955. Zmagovalci smo prejeli pokale in diplome ter praktične nagrade. Tekma je bila organizirana vzorno. Otvoritev skakalnice pa je bila že prej.

TVD Partizan Gorenja vas, ŠD Poljane in Občinska zveza za telesno kulturo Škofja Loka so bili večkrat organizatorji naslednjih tekem:

- občinskega prvenstva Škofje Loke
- po poteh partizanske Jelovice
- prvih jugoslovanskih pionirskih iger
- gorenjskega prvenstva
- meddruštvenih tekem
- tekem v skokih na šolskih športnih dnevih

Tekme smo znali dobro organizirati, prav tako smo znali dobro pripraviti skakalnico, nismo pa imeli sodnikov za smučarske skoke, zato smo v letu 1964 organizirali tečaj in izpite za klubskega sodnika.

Predlagam, da tudi o skakanju in o vsem, kar se je dogajalo s smučarskimi skoki v Poljanah in bližnji okolici, pripravimo obširno gradivo in ga ob priliki razstavimo ali kako drugače posredujemo širšemu krogu. Ohranjenih je nekaj slik skakalnice pri Podbregarju, pri Tišlarju in na puklu nad kamenskim kozolcem, ter nekaj diplom in pokalov s tekem na omenjenih skakalnicah.

Naj omenim, da je iz vrst skakalne šole Poljane dosegel izjemne uspehe tekmovalec Zdravko Bogataj, saj je bil dolgoletni član mladinske in članske državne reprezentance, ki sem jo vodil od leta 1971 do 1981 kot profesionalni trener na Smučarski zvezi Slovenije. Bil je večkratni republiški in državni prvak in zmagovalec na najrazličnejših domačih in tujih tekmovanjih. bil je član ekipe v Poletih v Planici (njegov najdaljši skok je 140m), izjemen uspeh pa je dosegel na mladinskem prvenstvu v Franciji v St. Croixu, ko je dosegel 4. mesto.

V skakalnem športu sem prisoten od trenutka, ko sem se spoznal s smučarskimi skoki v Poljanah. Ljubezen do tega športa mi je ukrojila tudi kasnejšo življenjsko in poklicno pot. V letih od 1971 do 1981 sem kot trener vodil mladinsko in člansko reprezentanco. Kasneje sem bil vodja Planiških skakalnih šol Slovenije pri Smučarski zvezi Slovenije ter vodja predskakalcev na tekmah svetovnega pokala v Planici. Dolga leta sem bil predsednik trenerske organizacije in član Planiškega komiteja.